pustínja -e ž (íknjiž. 

  1. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe
  2. 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek