Tipkovnice
pustóšiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost