• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

puškár tudi púškar -ja m (á; ȗ) 

  1. 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji
  2. 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek