rabinát -a (ȃpri judih 

  1. 1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi // urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
  2. 2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
  3. 3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek