• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́) 

  1. 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike
  2. 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek