ráglja -e ž (ȃ) 

  1. 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic
     
    strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic
  2. 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek