raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ī á ā; á ȃ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo // ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo // raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti
ránjen -a -o: biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
Dostopnost
Dostopnost