1. nav. mn. ostanki razbitega večjega predmeta, predmetov:morje je naplavilo razbitine; potegniti truplo izpod razbitin; med razbitinami iskati ponesrečence / ladijske, letalske razbitine / razbitine starih posod črepinje; pren., ekspr. razbitine sreče, življenja ●ekspr. razbitina že dolgo leži ob cesti poškodovano vozilo; knjiž. razbitine uporniške vojske ostanki
2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek:njen mož je samo še razbitina