Tipkovnice
razblažíti -ím dov., razblážil (ī í) knjiž. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen ga je razblažilarazblažíti se postati zelo srečen: kadar je govorila o svojem otroku, se je razblažila / ob spominih se mu je obraz razblažil
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost