razbleščáti -ím dov., razbléšči tudi razblêšči; razbléščal (á í) knjiž. povzročiti, da se kaj blešči, lesketa: sonce je razbleščalo kapljice rose

razbleščáti se postati bleščeč: nebo se je razbleščalo od zvezd
● 
knjiž., redko luč se je razbleščala po sobi bleščeč se razširila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek