1. narediti, povzročiti, da česa ni več:njegove besede so razblinile dvome, pomisleke
2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato:taki vložki pripoved razblinijo
razblíniti se
1. prenehati biti, obstajati:megla se je že razblinila / obrisi gor so se razblinili v večernem mraku / privid se je razblinil v nič // izginiti, miniti:sanje o sreči so se razblinile; njegova slava se bo hitro razblinila / jeza, navdušenje se razblini
2. knjiž. postati neizrazit, nejasen:v nekaterih umetnostnih smereh se forma razblini
razblínjen -a -o:razblinjeno veselo pričakovanje; nekateri opisi so zelo razblinjeni
Dostopnost