1. kdor napada, ropa in ubija ljudi:v teh krajih je bilo veliko razbojnikov; poveljnik razbojnikov / cestni razbojnik / ekspr. ponoči se okoli naselja potika razbojnik tiger ●ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno ♦jur. morski razbojnik
2. ekspr. ničvreden, malovreden človek:to so razbojniki, ne pa sosedje / kot psovka sram te bodi, razbojnik // neugnan, razposajen človek, zlasti otrok:ti razbojniki so spet razbili šipo; postal je pravi razbojnik
Dostopnost