1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče:mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli
2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen:ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel
razboléti se nav. 3. os.postati (zelo) boleč:grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde
razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o:razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči
razbolèn -êna -o:žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno
Dostopnost