1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa:razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil
2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti:otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela ● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa ♦ jur. razbremeniti posestvo hipotek
razbremenjèn -êna -o:ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena