razburljív -a -o prid., razburljívejši (ī í) 

  1. 1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave
  2. 2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba // ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic

razburljívo prisl.: razburljivo živeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek