razcépek -pka (ẹ̑) 

  1. 1. del, ki nastane z razcepitvijo, razdelitvijo: stranka je razpadla na tri razcepke
     
    fiz. pri cepitvi urana nastali razcepki; kem. razcepki citronove kisline
  2. 2. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge; razcep: zaviti na desni razcepek / na razcepku je kažipot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek