razcépen-pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno
 
mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek