razčemériti -im tudi razčmériti -im [prva oblikačəminčemdov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri

razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek