• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razčenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne zaupaj ji tega, vse bo razčenčala

razčenčáti se razgovoriti se: razčenčal se je o vseh mogočih neumnostih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek