razdedínjenje -a (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje
 
jur. delno, popolno razdedinjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek