• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razdejánje -a s (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti
  2. 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek