razdòr -ôra (ȍ ó) 

  1. 1. stanje, za katero so značilni prepiri, spori: razdor se je še poglobil; razdor v družini; razdor med sosedoma že dolgo traja; poiskati vzroke razdora; ekspr. kal razdora / delati, povzročati, ekspr. sejati razdor
  2. 2. glagolnik od razdreti: razdor prijateljstva / razdor pogodbe, zaroke
    ● 
    zastar. v tleh je bilo veliko razdorov razpok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek