razdvojênost -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost
● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost
Dostopnost
Dostopnost