• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razenôtiti -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno: skušali so razenotiti odporniško gibanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek