1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino:razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo // metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino:razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino:razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu:ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati:razgrinjati veje
4. knjiž. kazati, razkrivati:v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ●publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih
razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom
1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini:po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
2. prihajati na kako površino, navadno veliko:nad jezero se že razgrinja megla