razgrínjati -am nedov. (í) 

  1. 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo // metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
  2. 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
  3. 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje
  4. 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
     
    publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih

razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 
  1. 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
  2. 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek