razgúbati -am dov. (ūknjiž. 

  1. 1. narediti, da kaj ni več nagubano, zgubano: razgubati krilo / oddahnil se je in razgubal čelo
  2. 2. nagubati, zgubati: trpljenje mu je razgubalo obraz

razgúban -a -o: razgubana koža



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek