razgubíti se -ím se dov., razgúbil se (ī í) nav. ekspr.
1. raziti se, navadno neopazno:radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden:otroci so se razgubili med drevjem
b) neslišen:klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč
2. prenehati biti, obstajati:ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil
razgubíti redkoizgubiti:žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti