razgúgati -am tudi -ljem dov. (ūekspr. 

  1. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen
  2. 2. razmajati: razgugati stol

razgúgan -a -o: razgugana miza



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek