• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razhrébati -am dov. (ẹ̄) star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše; stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cesto

razhréban -a -o: razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek