1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov:razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj:strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine:taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas:tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
razklán -a -o
1. deležnik od razklati:razklano deblo; čez pol razklana ladja
2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj:razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ●ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
Dostopnost