razkošátiti se -im se dov. (á ȃnav. ekspr. 

  1. 1. košato, bujno se razrasti: hrast se je razkošatil / polja in travniki se spomladi razkošatijo / mladika se je razkošatila v drevo; pren. fantova samozavest se bo ob uspehih preveč razkošatila
  2. 2. postati debel, zrediti se: z leti se je razkošatila
  3. 3. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkošatil se je vrh stopnic, da nihče ni mogel mimo / prižgal si je cigareto in se razkošatil v naslanjaču udobno, prijetno se namestil neglede na druge
  4. 4. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je zelo razkošatil
     
    ekspr. ne maram je, se je razkošatil je oblastno, prevzetno rekel

razkošáten -a -o: razkošatene veje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek