razkričáti -ím dov. (á í) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: zagrozila mu je, da bo razkričala njegovo nepoštenost / razkričati koga za goljufa, pijanca
razkričáti se izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: ko se je razkričala, ji je odleglo; razkričati se na koga, nad kom
razkričáti si s kričanjem utruditi, pokvariti: če si grlo razkričiš, ne bo nič boljše
razkričán -a -o: razkričan ženskar; razkričana gostilna, knjiga
Dostopnost
Dostopnost