razmestítev -tve ž (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od razmestiti: razmestitev predmetov v prostoru / razmestitev vojaških enot po mestih / pravilna razmestitev industrije
  2. 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: vretenčasta razmestitev listov po steblu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek