• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razmókel -ôkla -o [əu̯] prid. (ọ́ ó) knjiž. razmočen: razmokla tla; polja so razmokla od dežja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek