• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razoblíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil
● knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek