razodéti -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 

  1. 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel
  2. 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati
     
    ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno
  3. 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel

razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično

razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek