• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razoroževáti -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal

razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek