razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. raznetiti:razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen
2. razvneti, podžgati:skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti:ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil
3. spodbuditi, navdušiti:razpaliti ljudi k uporu
razpáljen -a -o
1. deležnik od razpaliti:kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija
2. razbeljen, močno razgret:hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje