razpéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico

razpéniti se 

  1. 1. postati penast: voda se razpeni
  2. 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom

razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek