1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije:razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega:razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival
3. delati, da kaj ni več zapeto, speto:razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje
razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom
1. biti, obstajati, navadno v obliki loka:čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku
2. razprostirati se:po dolinah in gričih se razpenja gozd
Dostopnost