a) ko tvorijo med seboj določen kot:razpirati in upogibati veje
b) ko niso več drug ob drugem:razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot:razpirati klešče
b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega:komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči
c) ko niso več drug ob drugem sploh:rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ♦ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede
razpírati se ekspr.biti, nahajati se:nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu