• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razplèt -éta m (ȅ ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni
  2. 2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek