1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose:nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala
2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem:zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej
3. ekspr., v zvezi z odizraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik:razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne