• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razpokljív -a -o prid. (ī í) redko ki (rad) razpoka: razpokljiv les
♦ metal. razpokljivo jeklo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek