• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razpórnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki
  2. 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek