• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razpráviti -im dov. (á ȃ) star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel

razprávljen -a -o: vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek