• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
  2. 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo

razrédčiti se 
  1. 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
  2. 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili

razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek