• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razsôdba -e ž (ō) 

  1. 1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča
    ♦     jur. izdati, izreči razsodbo
  2. 2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek