• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razsodník -a m (í) 

  1. 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsodnik; poklicati, postaviti koga za razsodnika // član razsodišča: imenovati, izbrati razsodnika; stalni razsodnik
  2. 2. knjiž. ocenjevalec: glasbeni, jezikovni razsodnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek