razstolíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: razstoličiti kralja

razstolíčen -a -o: razstoličen vladar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek